Si že bil/a v Gorici?
Če ja: nekaj, kar si najbolj želiš ponoviti
Če ne: nekaj, kar si želiš najti
Ne, še nikoli nisem bila. Slišala sem, da je to mesto križišče tradicij, kultur in vplivov, glede na njegovo strateško lego. Zelo sem radovedna doživeti barve in vonjave.
Kakšen nasvet bi dal/a sebi kot otroku?
Dovoli si sonce v očeh in zemljo v svojih majhnih rokah. Vdihni pozabljen vonj materinih prsi in sladkobo sadja. Ti si dovolj. Ne dovoli, da ti kdorkoli reče drugače.
Če bi imel/a moč spremeniti svet v katerem živiš, kje bi začel/a?
Od tukaj. Od tega, kar počnem z umetniki pri KOMOCO in različnimi institucijami v tujini... Ustvariti prostor/čas, kjer ljudje sedijo skupaj. Nek ritual, premor, trenutek za dihanje in medsebojno povezovanje.
Kako je prišlo do tvojega srečanja s plesom?
Skozi glasbo. Ob učenju klasičnega klavirja sem razvila ljubezen do glasbe in sem že od malih nog plesala. Kar se tiče profesionalnega plesa... Skozi potovanja. Med enoletno izkušnjo šolanja v Kanadi sem ugotovila, da bi ples lahko bil moje sredstvo popolnega izražanja.
Dopolni stavek z eno samo besedo:
Ples lahko: odpre
Ples je: vse, kar se giba in giblje
Ples bo: izhodišče in pot drugam
Kaj je bila iskrica, ki je porodila idejo za tvojo predstavo?
Srečanje novih sodelavcev pri Komoco po razširitvi skupine. Njihov lik je v meni materializiral spomine iz otroštva na eno mojih najljubših knjig, ki sem se je istočasno tudi bala.
In zdaj me prepričaj, da si pridem ogledati tvojo predstavo:
"Pupo" je ogenj, strast, nežnost, čutnost, veselje in energija. Fant, preprost kot les, ki naleti na maligno družbo in se potopi v izkušnjo življenja v oddaljenem poskusu, da bi postal iz mesa. Če želite izkušnjo, ki vam omogoča "čutiti", vas bodo umetniki popeljali v popolnoma oseben in subjektiven vrtinec čustev.
