Ali si že kdaj bila v Gorici?
Ja, je zelo očarljivo mesto zaradi svoje zgodovine in arhitekture.

Če je tako: česa se veseliš, da boš spet počela?
Sprehoda ob meji Piazze Transalpina, popiti dobro kavo na trgu Piazza Sant’Antonio, pojesti ljubl-janski zrezek, in to kasneje v postelji obžalovati.

Kaj te čaka po končanem Visavì?
Čakajo me lepe stvari, imela bom sezono ponovitev, začetek velikih projektov, v katere močno ver-jamem in priprave na mojo novo stvaritev. Pa nove življenjske dogodivščine.

Imaš moč narediti eno stvar, da spremeniš svet plesa: kaj bi naredila?
Delavcem in delavkam v gledališču bi dala pravo vrednost, podprla bi ne le velike organizacije, am-pak bi poskrbeala, da bi plesni umetniki in umetnice lahko bolje preživeli in več študirali.

Če bi lahko sebi kot otroku dala en nasvet, kaj bi to bilo?
Svetovala bi ji, naj bolj zaupa svojim talentom in več potuje. Pa naj bo bolj brezskrbna.

Kaj pa društvu, ki šele začenja svoje delovanje?
Verjeti v moč skupine za vsako ceno.

Kaj je zate ples, v treh besedah.
Simbol, detajl, skupnost.

Na preprost način mi razloži, o čem govori tvoja predstava, Zdaj me še prepričaj, da si jo pridem ogledati :)
Je poseben sprehod v čudovitem muzeju, je srečanje treh žensk s prostori in umetniškimi deli. Gre za delo, ki se osredotoča na statično podobo in na podobo v gibanju. To je nenavadna priložnost videti figurativno umetnost z dobro glasbo. Lahko se izgubite v labirintu teles.