Ali si že kdaj bil v Gorici?
Ja, večkrat sem bil v Gorici, to je mesto, ki me je sprejelo in v katerem sem imel priložnost razvijati svoja dela. Prvič sem bil tukaj pred približno desetimi leti, bil sem zelo mlad in sem interpretiral vlo-go goriškega pesnika.
Če je tako: česa se veseliš, da boš spet počel?
Moja najnovejša produkcija bo predstavljena prav na Visavì in že komaj čakam, da podelim to, kar smo ustvarili v letošnjem letu.
Kaj te čaka po končanem Visavì?
Delo je že vzbudilo veliko zanimanja in po prvi predstavi se bo turneja Cinque danze per il futuro nadaljevala.
Imaš moč narediti eno stvar, da spremeniš svet plesa: kaj bi naredil?
Bolj kot spreminjanje sveta plesa bi si predstavljal svet z več plesa, ples kot orodje za odpravo ovir in ustvarjanje mostov, ples za boljše sprejemanje sebe in drugih. Kot pravi slavni ruski anarhist Pëtr Aleksejevič: "Če bi se lahko postavili v čevlje drugega in to čutili kot čutimo sebe, ne bi več potre-bovali pravil, ker bi delovali za skupno dobrobit ... ".
Če bi lahko sebi kot otroku dal en nasvet, kaj bi to bilo?
Še naprej pleši v dežju, tudi če se lahko prehladiš.
Kaj pa društvu, ki šele začenja svoje delovanje?
Mislim, da je zelo pomembno poskusiti opredeliti svojo identiteto, saj je nepogrešljiv element, ki ti omogoča vzpostaviti jasnejši odnos z občinstvom in ti pomaga bolje prenesti praktične težavnosti, ki so del tega posla.
Kaj je zate ples, v treh besedah.
Jezik, medij, možnosti.
Na preprost način mi razloži, o čem govori tvoja predstava. Zdaj me prepričaj, da si jo pridem ogle-dati :)
Za to zadnje delo je značilna sposobnost komuniciranja na različnih ravneh. Na zadnje obdobje sem se poskušal odzvati tako, da sem si predstavljal pet koreografskih slik, projiciranih na petih elemen-tih, za katere ne bi želel, da bi jih v prihodnje izgubili: svoboda, igra, deljenje, domišljija, obsesja. Z mano bo zelo dober glasbenik, ki igra na električno kitaro z lokom, kot bi bil kontrabas, to bi si res morali priti pogledati.
